Za območje v in vzdolž Karavank je značilna pretežno hribovita in gorata pokrajina, kar ima za posledico težje pridelovalne pogoje za kmetijstvo. Ostro alpsko podnebje pogojuje kratko vegetacijsko dobo, obenem z nadmorsko višino 700 do skoraj 2100 m omogoča izrabo tega prostora le v obliki prireje živine na paši.
Kmetije na tem območju so majhne, kar dodatno onemogoča ekonomično pridelavo oz. prirejo. Na hribovskih in gorsko višinskih kmetijah se mleku in govejemu mesu pridružujejo še gozdni sortimenti, ki pa jih na določenih kmetijah zaradi lažje in boljše prodaje delno predelujejo. Med dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah prevladujejo storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Ostale dejavnosti, ki se pojavljajo na kmetijah so predelava sadja, predelava mleka, lesni sekanci,…
Z razvojem turizma in industrije je v času po II. svetovni vojni veliko kmetij opustilo kmetovanje ali pa so se omejevali le na obdelovanje lažje dostopnih in kvalitetnejših kmetijskih površin. Velik del prostora, ki ga zavzemajo planinski pašniki, je s tem ostal neizkoriščen, veliko planin pa je tudi povsem opuščenih.
Kmetijstvo v Karavankah v kmetijskem pogledu nima najboljših razvojnih možnosti, je pa pomemben oblikovalec in vzdrževalec kulturne krajine in poseljenosti podeželja ter izredno pomemben prostorski element. Poleg tega območje predstavlja kakovostno dediščino, ki jo bo najlaže ohraniti našim zanamcem z ohranjanjem ustrezne strukture kmetij, kmetijske predelave in turizma v teh območjih.
V okviru projekta se bodo naše aktivnosti osredotočile predvsem na rabo ter upravljanje travnikov in pašnikov tudi z vidika ohranjanje naravne krajine. V sklopu teh aktivnosti bomo:
Možnosti za ohranjanje teh območij vidimo tudi v skladnem razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in planinskih pašnikih.