Rastlinstvo in živalstvo

Zaradi številnih rastlinskih in živalskih vrst je v Karavankah vedno pisano, pestro in zanimivo. V nadaljevanju so navedene najbolj značilne vrste.

RastlinstvoŽivalstvo

Gorska narcisaGorska narcisa
Latinsko ime: Narcissus poeticus radiiflorus
Čas cvetenja: april, maj
Za narcise v slovenskem jeziku obstaja okrog 120 različnih imen, kot so ključavnica, bedenica, jurjavka, medenica ... Narcise so trajnice s čebulico in so vetrocvetke, zato se v velikem številu nahajajo predvsem na goličavah in travnikih. Bogati narcisni travniki so simbol krajev v karavnškem zaledju Jesenic.
Ogroženost: prezgodnja košnja, prezgodnja pašnja, zaraščanje, mehanizacija obdelave zemlje, intenzivno gnojenje.

Clusijev sviščClusijev svišč
Latinsko ime: Gentiana clusii
Čas cvetenja: maj – avgust
Cvet Clusijevega svišča ali velikega encijana je kot čašasto zrcalo, v katerem odseva temna modrina visokogorskega neba. Lepa visokogorska do 10 cm visoka trajnica z nežno koreniko, listno rozeto in komaj 1 cm visokim steblom porašča puste trate na apnenčasti podlagi. Zavarovan je že od leta 1922.
Ogroženost: zaradi trganja in ruvanja za presajanje v skalnjake je bil že močno ogrožen, vendar si je v zadnjih časih opomogel.

Zoisova zvončicaZoisova zvončica
Latinsko ime: Campanula zoysii
Čas cvetenja: avgust
Zoisova zvončica je endemit v Alpah. Ohranila se je iz terciarja in preživela ekstremne razmere v ledenih dobah. Zoženo ustje cvetnega venca dokazuje njeno starost. Dobro uspeva le v skromni zemlji v skalnih razpokah na karbonatnih tleh. V Karavankah uspeva vzdolž grebena Košute, na Begunjščici, Vrtači in Stolu, najdemo pa jo tudi v nižjih predelih v soteskah, kjer so pogoji za rast podobni. Zavarovana je že od leta 1922.
Ogroženost: Zaradi ekstremnih rastišč zaenkrat pri nas ni ogrožena.

Alpska možinaAlpska možina
Latinsko ime: Eryngium alpinum
Čas cvetenja: konec julija in začetek avgusta
Alpska možina z modrikastimi cvetovi je v Karavankah izjemno redka rastlina. Njen najljubši prostor so naravna skalna travišča ob gozdni meji. Zaradi ruvanja bodičastih rastlin, zaraščanja travišč in paše drobnice je skoraj izginila. Nazadnje so je videli v Markljevem rovtu in pod Golico. Trenutno znana rastišča v Karavankah so posledica človekovega zasajanja, ko so izginulo lepotico hoteli vrniti nazaj ali si polepšati travnik s še eno vrsto.
Ogroženost in ohranjanje: Že skoraj izginulo rastlino lahko ohranimo s spremljanjem stanja rastišč, preprečevanjem zaraščanja sklanih travišč in preprečevanjem odstranjevanja rastlin.

Lepi čeveljcLepi čeveljc
Latinsko ime: Cypripedium calceolus
Lepi čeveljc je naša največja orhideja. Uspeva na svetlih gozdnih robovih in na grušču med ruševjem v alpskem svetu. Ime je dobil po rumeni medeni ustni v obliki čeveljčka. Pri nas ga poznamo tudi pod imenom Marijini šolnčki, antični botaniki pa so ga imenovali Venerin čeveljček. V Karavankah uspeva vse od Dovške Babe do Ljubelja. Lepi čeveljc je bil v preteklosti zaradi trganja močno ogrožen in zato že leta 1922 zavarovan.
Ogroženost: Danes ga ogroža spremenjen način gospodarjenja z gozdovi in posegi v naravo na območju rastišč.
Publikacija o lepem čeveljcu (pdf, 804 kb) in plakat o lepem čeveljcu (pdf, 1 mb)

Kranjska lilijaKranjska lilija
Latinsko ime: Lilium carniolicum
Čas cvetenja: junij – julij
Kranjska lilija ali zlato jabolko, ki opozarja nase s svojo lepoto, je čebulnica visoka 20 do 45 cm. Oranžni cvetni listi, posuti s temnimi pikami, so zavihani nazaj tako, da tvorijo cvet v obliki jabolka, ki pa ni preveč prijetnega vonja. Poleti zacveti na gorskih travnikih, med rušjem in na poraslih meliščih. Vrsta je zaščitena.
Ogroženost: ogroža jo predvsem njena lepota, kateri se težko upre človeška roka.

Alpski makAlpski mak
Latinsko ime: Papaver alpinum
Čas cvetenja: junij-september
V slovenskih Alpah najdemo kar štiri podvrste alpskega maka, od katerih imajo tri rumen in ena bel cvet. V Karavankah in Kamniških Alpah raste endemit rumenocvetni Kernerjev mak, ostale tri podvrste pa v Julijskih Alpah. Kernerjev mak prepoznamo po dlakavem, neolistanem steblu, ki nosi en cvet. listi so dva do tri krat pernato deljeni, zbrani v pritlični rozeti. Raztreseno porašča apnena in dolomitna melišča.
Ogroženost: Zaenkrat pri nas ni ogrožen.

AvrikeljAvrikelj
Latinsko ime: Primula auricula
Čas cvetenja: april – julij
Lepi jeglič ali avrikelj je zelo razširjena vrsta v skalovju naših Alp in njihovega predgorja. To je do 30 cm visoka, moknato poprhana rastlina s pritličnimi listi, mesnatimi listi, ki imajo krhek, hrustančast rob. Živo rumeni cvetovi prijetno dišijo in imajo lijakasto razprt venec, ki je proti goltu belkast. Raste v skalnih razpokah, na skalnem grušču in na odprtih, kamnitih tratah na apnenčastih tleh. Vrsta je zavarovana.
Ogroženost: Zaradi večje ozaveščenosti ljudi, vrsta ni več ogrožena.

Srčastolistna mračicaSrčastolistna mračica
Latinsko ime: Globularia cordifolia
Čas cvetenja: maj – avgust
Srčastolistna mračica je do 10 cm visok k tlem prilegel rušnat grmiček. Ime je dobila po usnjatih srčasto izrobljenih listih. Steblo je pokončno, neolistano, na vrhu nosi stisnjeno kroglasto cvetno glavico. Cvetovi so svetlomodri do lilasti. Zelo pogosta na pustih, kamnitih tratah, sončnih skalnih policah in suhih meliščih, v svetlih gozdovih, na bazičnih z apnencem bogatih kamnitih nezrelih tleh.
Ogroženost: ni ogrožena.

Klobučasta zvončicaKlobčasta zvončnica
Latinsko ime: Campanula glomerata
Čas cvetenja: junij – julij
Bolj čokata zvončica z gostim ovršnim socvetjem in z lijakasto zvonastim vencem. Steblo enostavno, kratkodlakavo, štirirobo, visoko do 60 cm. Zgornji listi s srčastim dnom so sedeči, na robu razločno narezani. Raste na sončnih mestih od nižin do subalpinskega pasu. Brez posebnih misli pa jo lahko občudujemo »kar tako«, na kakšnem suhem in sončnem travniku.
Ogroženost: ni ogrožena.

Planinski srobotPlaninski srobot
Latinsko ima: Clematis alpina
Čas cvetenja: maj - julij
Planinski srobot je pravi okras mnogih gorskih gozdov. Po rasti je nenavaden saj se ovija po drugih lesnih rastlinah. Rahlo se vzpenja po podlagi, ki jo krasi z lepo deljenimi listi, predvsem pa z velikimi cvetovi, ki stoje ovršno na zalistnih poganjkih. Zunanje vijolično modro cvetno odevalo skriva belkaste notranje liste – prašnike, ki so postali jalovi.
Ogroženost: ni ogrožena.

Alpska velesaAlpska velesa
Latinsko ime: Dryas octopetala
Čas cvetenja: junij - avgust
Med rastlinami visokogorskega sveta je velesa ena izmed najpogostejših. Velesa je rastlina arktične flore, ki se je med ledeno dobo preselila v južnejša gorovja (Alpe). Pritlikavi plazeči grmiček ima usnjate in na spodnji strani, kjer so reže odlakane liste, ki spominjajo na hrastove (drys, starogr. hrast).
Ogroženost: ni ogrožena.

Sternbergov klinčekSternbergov klinček
Latinsko ime: Dianthus sternbergii
Čas cvetenja: julij – avgust
Sternbergov klinček ali planinski nageljček raste raztreseno ali v skupinah v skalnem grušču, na kamnitih tratah, na apnenčastih slaborazvitih tleh. Nemalokrat ga zaduhaš še preden ga zagledaš, tedaj pa se ob prijetnem vonju razveseliš ob pogledu na nežno narezljane venčne liste. Nasprotje med nežnostjo Sternbergovega klinčka in robatostjo njegovega rastišča vedno znova prispeva k moči doživetja rastlinskega sveta v gorah. Zavarovan že od leta 1922.
Ogroženost: Vrsta ni več ogrožena.

Alpska mastnicaAlpska mastnica
Latinsko ime: Pinguicula alpina
Čas cvetenja: maj – julij
Alpska mastnica je mesojedka, ki iz žlez na listih izloča prebavne sokove. V nevarnosti so seveda samo mušice in manjše žuželke, ki se ob neprevidnosti prilepijo na list. Cvetovi so beli, somerni z ostrogo, v ustju imajo 1 – 2 rumena lista. Raste na vlažnih mestih.
Ogroženost: ni ogrožena.

Wulfenov jegličWulfenov jeglič
Latinsko ime: Primula wulfeniana
Čas cvetenja: april - juli
Wulfenov jeglič je skoraj endemičen okras slovenskih Alp. Glavni del areala je v Karavankah in Kamniških Alpah. Steblo je visoko do 5 cm, listi so debeli in gladki, priostreni in svetlo obrobljeni. Je naša največja in še rdečecvetna trobentica! Zavarovan od leta 1949.
Ogroženost: ni ogrožena.

MacesenMacesen
Latinsko ima: Larix decidua
Čas cvetenja: marec - maj
Evropski macesen je do 40 m visoko in do 1,5 m debelo listopadno iglasto drevo, ki spade v družino borovk (Pinaceae). Macesen se pojavlja skupaj z rušjem in ta združba marsikje tvori tudi zgornjo gozdno mejo. Posebno privlačen je macesnov gozd, ki je nastal v nekoliko nižjih predelih, kjer so bili smrekovi ali pa smrekovo-bukovi gozdovi izkrčeni in spremenjeni v planinske pašnike. Po opuščeni paši je te površine prerastel macesen.

RuševjeRuševje
Latinsko ime: Pinus mugo
Čas cvetenja: maj – junij
V našem delu Alp si gorske pokrajine med 1400 in 2200 metri brez temnega ruševja sploh ne moremo predstavljati. Rušje je vrsta bora, ki običajno raste kot nekaj metrov velik vednozelen grm, včasih pa tudi kot manjše drevo. Ne razvije globoke glavne korenine, pač pa številne in močne stranske, ki lahko zrastejo celo do dolžine 10 m. Pomembna je ekološka in varovalna vloga rušja, ki kot pionirska vrsta povsod, kjer raste, varuje nižje ležeče predele pred zasipanjem s peskom, plazovi in poplavami.

Dlakavi slečDlakavi sleč
Latinsko ime: Rhododendron hirsutum
Čas cvetenja: julij – avgust
Dlakavi sleč je pritlikavi grm z vednozelenimi, usnjatimi in z žleznimi luskami pokritimi listi. Ko se poleti nad temno zelenino prikažejo temnordeči popki, je to napoved cvetne tekme med rušjem in travišči. Porašča resave s pritlikavimi grmi in ruševja na apnenčasti podlagi.

BukevBukev
Latinsko ime: Fagus sylvatica
Čas cvetenja: april - maj
Navadna bukev je do 40 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo. V spodnjem montanskem pasu (600 – 1300 m n.v.) je glavna drevesna vrsta, ki tvori klimatsko združbo alpski bukov gozd. Porašča zlasti južna pobočja Karavank, Julijcev, Kamniških Alp, manj je razvita v severnih legah.


Gozdni rjavčekGozdni rjavček
Latinsko ime: Erebia ligea
Čas letanja: julij – avgust
V sredogorju, predalpskem svetu in gorskih dolinah, v grmičevju in bližini gozdov je gozdni rjavček splošno razširjena vrsta. V Karavankah se pojavlja na gozdnem robu ob pašnikih in zaraščajočih se površinah.
Barva kril je temnorjava s širokim rjavordečim prečnim pasom, v katerem so na sprednjih krilih tri do štiri, na zadnjih pa tri očesca. Resice na robovih kril so belo lisaste. Na spodnji strani temnejših zadnjih kril leži bolj ali manj razvita valovita bela lisa. Samica je ponavadi manjša in svetlejša.

Dnevni pavlinčekDnevni pavlinček
Latinsko ima: Inachis io
Čas letanja: marec – maj in julij – september
Splošno razširjena vrsta, ki jo lahko opazujemo tudi na pašnikih v Karavankah.
Dnevni pavlinček ima rjavordeča krila s sivim robom in črnimi, rumenimi in modrimi lisami, ki se kažejo na konicah kril kot nekakšno modro vijoličasto črno obrobljeno oko. Rad poseda na cvetju.

Štirijamični cvetni krasnikŠtirijamični cvetni krasnik
Latinsko ime: Anthaxia quadripunctata
Pojavljanje: zgodaj poleti
Splošno razširjena vrsta, ki jo lahko opazujemo tudi na pašnikih v Karavankah. Predvsem imajo radi rumene cvetove.
Telo je plosko,temno oz. črno z bakrenim leskom. Pokrovke so gosto luknjičave, vratni ščitek skoraj pravokoten, širok za dve dolžini, s štirimi jamicami.

KomatarKomatar
Latinsko ime: Turdus turquatus
Pojavljanje: marec – oktober
Sodi v isti rod kot kos, nekateri mu pravijo kar planinski kos. Perje je temno rjavkasto sivo, krovna peresa imajo rahel svetel rob. Čez prsi poteka bela proga, ki je pri samici umazano bela. Komatar naseljuje višje ležeče smrekove sestoje in macesnove gozdove do pasu rušja. Prehranjuje se z žuželkami, deževniki, polži, jagodičjem, sadjem. V Sloveniji je redka poletna vrsta, z dokaj stabilno populacijo. Videti je, da se je tudi gorskemu turizmu povsem prilagodil, čeprav so v Sloveniji tudi predeli, kjer ga bomo zaman iskali.

CararCarar
Latinsko ime: Turdus viscivorus
Pojavljanje: celoletna vrsta
Carar je največji evropski drozg, katerega posebnost je zelo vzravnana stoja. Življenjski prostor so gozdovi z visokoraslim drevjem, predvsem svetli iglasti, ki mejijo na travnike in pašnike, kjer iščejo hrano. Prehranjuje se z maloščetinci, hrošči, polži in jagodičjem. Vrsta ni ogrožena, vendar pa navajajo stari viri prisotnost jat z stotinjami osebkov.

KavkaKavka
Latinsko ime: Pyrrhocorax graculus
Pojavljanje: celoletna vrsta
Črni vran visokogorja je pogosto zelo družaben, zaupljiv ptič, ki ob planinskih postojankah ali na vrhovih, človeku celo jedo iz roke. Večkrat se jih združi tudi več sto. Gnezdijo po votlinah ali špranjah sten. Prehranjuje se z žuželkami, pajki, polži, maloščetinci, majhnimi vretenčarji (miši, mladi ptiči), sadjem, jagodičjem, tudi ostanki hrane in odpadki. V Sloveniji je redka celoletna vrsta.

Navadni gadNavadni gad
Latinsko ime: Vipera berus
Navadni gad ima čokato telo dolgo od 60 do 70 cm, izjemoma do 85 cm. Ovalna glava polagoma prehaja v trup. Na zgornjem delu glave je temna lisa v obliki črke X ali V. Glava je pokrita z majhnimi luskami, vidne so največ tri večje ploskve. Temna cikcakasta proga je močneje izražena pri samcih, ki so sicer sivkasto obarvani, samice pa so navadno rjavkaste. Pogosti so popolnoma črni primerki, ki imajo nad usti svetlo črto. Živi na vlažnih, hladnejših območjih z velikimi temperaturnimi spremembami med dnevom in nočjo, vendar se rad zadržuje na sončnih mestih. Najdemo ga na robu močvirij, na planinskih meliščih, barjih, ob planinskih poteh, ekstenzivno gojenih travnikih in pašnikih. Hrani se z malimi sesalci, ptiči in dvoživkami. Je živoroden. Najdemo ga v Karavankah, Julijskih in Kamniških Alpah, Trnovskem gozdu, na Javorniku in Snežniku. Navadni gad je zavarovana vrsta.
Po kategoriji ogroženosti v Rdečem seznamu je uvrščen kot ranljiva vrsta, za katere je verjetno, da bodo v prihodnosti izumrle, če se ne bodo izboljšali življenjski pogoji.

GamsGams
Latinsko ime: Rupicapra rupicapra
Gams je prav gotovo naš najbolj poznan parkljar v gorskem svetu. Poletna dlaka je rumenorjava s črno, jeguljasto progo na hrbtu, zimska daljša in črnorjava. Oba spola imata navpične in nazaj zakrivljene rogove. Življenjski prostor so gozdovi, poleti pa tudi nad gozdno mejo. Živi v manjših čredah, stari kozli samotarsko. Čredo ponavadi vodi starejša samica. Žival, ki prva začuti nevarnost, z žvižgom opozori celo čredo, da se pravočasno umakne. Prehranjuje se s travo, zelišči, mahovi in lišaji. Prsk traja od oktobra do decembra, po 24 do 27 tednih se skotita en do dva mladiča v aprilu ali maju.

Sova  uharicaSova uharica
Latinsko ime: Bubo bubo
Publikacija o veliki uharici (pdf, 900 kb) in plakat o veliki uharici (pdf, 2 mb)