Kulturne zanimivosti

Za vasi pod najvišjim vrhom Karavank, Stolom, je značilna bogata kulturna dediščina, saj iz njih izhajajo slovita imena, ki so v slovenski kulturi pustila neizbrisljiv pečat. Poleg največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna so tukaj še Finžgar, Čop, Janša in Jalen. Rojstne hiše jezikoslovca in literarnega zgodovinarja Matije Čopa v Žirovnici, dr. Franceta Prešerna v Vrbi, pisatelja Franca Saleškega Finžgarja v Doslovčah, pisatelja in dramatika Janeza Jalna na Rodinah ter čebelnjak Antona Janše, začetnika modernega čebelarstva in enega izmed najboljših poznavalcev čebel, na Breznici, so začrtani v zanimivo Pot kulturne dediščine (vir in več informacij).

Prešernova, finžgarjeva in Čopova hiša

Arheološko najdišče Ajdna je zavarovano kot kulturni spomenik. Ajdna je 1046 m visok vršac na vrhu katerega se nahaja poznoantično najdišče. Naselbina na Ajdni ima med podobnimi najdišči v Sloveniji posebno mesto zaradi izjemne lege in dobre ohranjenosti objektov. Najdišče je urejeno za obiskovalce, dostop pa je mogoč po označeni poti iz doline Završnice (vir in več informacij).

Cesta, ki vodi na najstarejši gorski prelaz v Evropi, Stari Ljubelj, pripoveduje nešteto zgodb o zgodovini in ljudeh, ki so potovali po njej. Za časa Rimljanov je čez ljubeljski prelaz peljala pot, ki je povezovala Virunum na Gosposvetskem polju z rimsko Emono. Že pred letom 1239 so hodili preko prelaza srednjeveški trgovci, leta 1728 pa je dal deželni glavar Wolf Waikard Gallenberg ob vesti, da pride preko prelaza cesar Karl V., takratni predor razkopati in napraviti cestni usek. V spomin na ta dogodek so kranjski deželni stanovi dali postaviti dve kamniti piramidi s podstavkom. Od leta 1963, ko so odprli nov predor na Ljubelju, je stara ljubeljska cesta zanimiva kot turistična točka (vir in več informacij).

MauthausenSpominski park podružnice taborišča Mauthausen je urejen na ozemlju, kjer je še danes viden tloris nekdanjega taborišča. V delavskem taborišču je v letih 1943–1945 v nemogočih razmerah več kot 1.000 jetnikov gradilo današnji predor na Ljubelju. Da bi zabrisali sledove svojih grozodejstev, so Nemci taborišče porušili. Le temelji še stoje, nad njimi pa bdi črna skulptura okostnjaka, ki v grozečem molku obtožuje nacistične zločince z eno samo besedo: J´ACCUSE – OBTOŽUJEM (vir in več informacij).

Staro mestno jedro TržičaStaro mestno jedro Tržiča je od leta 1985 zavarovano kot kulturni in zgodovinski spomenik. Stavbe s srednjeveškim tlorisom z delavnico, skladiščem in prehodno vežo v pritličju so po požaru leta 1811 ohranile klasicistično oblikovano zaporedje pročelij. Vse stavbe pa imajo tudi nekaj drugih skupnih značilnosti, ki so se ohranile po obnovi mesta: portale, kovana železna polkna in vrata, »firbec« okno, obcestni kamni, imenovani »opestniki« (vir in več informacij).

Tržiški muzejNekoč zelo razvito in znano rokodelstvo Tržiča je ohranjeno v Tržiškem muzeju, ki ima svoje prostore v nekdanji Pollakovi barvarni in usnjarni v fužinarsko obrtniškem delu Tržiča ob še ohranjenih vodnih rakah, umetni strugi potoka Mošenik. Poleg obrti prikazuje tudi kulturno in etnološko dediščino Tržiča ter pridobiva, proučuje in posreduje gradiva o čevljarski, tekstilni in usnjarski obrti, o kolarstvu in oglarstvu. Tehniške obrtne zbirke nadgrajujeta tudi zimsko-športna zbirka in lokalna etnološka zbirka (vir in več informacij).

Kurnikova hišaKurnikova hiša stoji pod župnijsko cerkvijo ob Tržiški Bistrici. Rojstna hiša ljudskega pesnika in kolarja Vojteha Kurnika je izjemna ostalina ljudskega stavbarstva v tržiškem mestnem jedru. Hiša z zidanim pritličjem, lesenim nadstropjem, s skodlami krito streho, črno kuhinjo ter sušilnimi odprtinami na strehi, s stavbnimi členi povezuje kmečko in meščansko arhitekturo 18. stoletja. Kurnikova hiša je s stalnimi zbirkami in občasnimi likovnimi in drugimi razstavami pomemben del kulturne ponudbe Tržiča (vir in več informacij).

Lovci na mamuteStalna zbirka "Lovci na mamute - ledena doba v Evropi" se nahaja v starem delu mesta Tržič. Tu so na enem mestu zbrane vse arheološke najdbe od Afrike, Sibirije, Bližnjega vzhoda in Evrope. Fosilni ostanki, arheološke najdbe ter rekonstrukcije v modelih in naravni velikosti pripovedujejo zgodbo o nastanku človeka pred 4 milijoni let in razvoju do konca starejše kamene dobe (vir in več informacij).

Gornjesavska dolina je prostor, ki so ga v zgodovini zaznamovale različne dejavnosti a v največji meri železarstvo. Zgodovinski spomin o tem prostoru že več kot petdeset let ohranja Gornjesavski muzej Jesenice. V muzeju je predstavljena premična kulturna dediščina s področja zgodovine železarstva, rudarstva, geološke zgodovine, zgodovine planinstva in mestne zgodovine(vir in več informacij).

Stara SavaStara Sava je staro fužinarsko in stanovanjsko naselje na Jesenicah, ki je mestu nekoč dajalo utrip, danes pa je zaščiteno kot tehniški spomenik. Jedro nekdanjega naselja predstavljajo Bucelleni-Ruardova graščina, cerkev Marijinega vnebovzetja, delavska stanovanjska stavba imenovana »Kasarna«, ostanki fužinskih obratov in obnovljeni Plavški dimnik ter mlin (vir in več informacij).

Savske jame so še danes dokaz, da je bila v teh krajih močno zakoreninjena rudarska tradicija, ki je preživela skoraj 800 let. O začetkih rudarstva priča Ortenburški rudarski red iz leta 1381, ki je urejal odnose v rudarstvu in plavžarstvu. Savske jame so obsegale številne, tudi do 90 m globoke rudnike, kjer so kopali siderit in oskrbovali dva velika plavža na Savi in Javorniku.

Avsenikova domačijaV Galeriji – Muzeju Avsenik v Begunjah je poleg umetniških del priznanih domačih in tujih avtorjev, na ogled tudi stalna muzejska zbirka, ki postreže z vso veličino Avsenikove glasbe. Brata Slavko in Vilko Avsenik skupaj s člani njunega narodno-zabavnega ansambla sodita v sam svetovni vrh tovrstne glasbe. Avsenikova glasba pa je eden najbolj razpoznavnih in inovativnih glasbenih pojavov na svetu. Ansambel bratov Avsenik je bil na glasbenem prizorišču od leta 1952/53 do 1999 (vir in več informacije).

Jenkova kasarnaJenkova kasarna na Jezerskem je dominantna stavba, ki s svojo velikostjo in drugačno arhitekture daje slutiti, da je bila (v 15. stoletju) zgrajena za neobičajne namene - za prenočišče številnim potujočim popotnim trgovcem, ki so potovali preko takrat najudobnejšega prehoda na sever iz Tržiča proti Železni Kapli in naprej proti Dravi. Svoje ime je dobila kasneje, morda po obisku vojaškega oddelka Napoleonove armade, ki je prenočeval v stavbi. Danes je tu etnografski muzej z zbirko predmetov in opreme iz vsakdanjega kmečkega življenja naših dedov (vir in več informacij).

Šenkova domačijaŠenkova domačija je edina kmetija na Jezerskem, kjer so stara poslopja ostala takšna, kot so bila zgrajena, tako, da lahko vidimo tipično jezersko kmečko naselbino. Etnologi jo štejejo za najstarejšo v dolini, pri čemer je mišljena postavitev objektov, saj se imena ostalih kmetij pojavljajo že kakšno stoletje prej (vir in več informacij).

Roblekova domačijaRoblekova domačija na Jezerskem se omenja že v 16. stoletju, na vhodnem podboju je letnica 1565. Gospodarji so skozi stoletja vodili skrbne zapiske, ki nesporno dokazujejo starost te stavbe, hišni arhiv je v celoti ohranjen. Oprema v hiši je dragocena, hranijo skrinjo iz leta 1733, staro kmečko orodje, posode… Prijaznost in gostoljubnost domačih pa dragocenosti nadgrajuje (vir in več informacij).

Koroški pokrajinski muzejKoroški pokrajinski muzej, z enotama na Ravnah in v Slovenj Gradcu, zagotavlja izvajanje javne službe varovanja premične kulturne dediščine v regiji z vsemi temeljnimi oddelki muzejske dejavnosti, številne zaokrožene zbirke in razstave pa so posejane po vseh koroških občinah. (Več informacij)

Podzemlje PecePodzemlje Pece – turistični rudnik in muzej
Rudarjenje na Koroškem ima dolgo tradicijo, saj njegovi začetki segajo že v leto 1665. Rudnik svinca in cinka je eden starejših rudnikov v tem delu Evrope, kjer se je med Peco in Uršljo goro rudarilo preko 330 let. V teh letih so rudarji izkopali preko 1.000 km rovov in odkopov. Današnjim generacijam je tako ostala bogata tehnična, naravna in kulturna dediščina, ki je smotrno urejena za turistične oglede. V Podzemlje Pece vas popeljejo z rudarskim vlakom, tako kot so vanj nekoč potovali rudarji. Pred vhodom v rudnik so v obnovljeni rudniški upravi postavljene številne zbirke rud, mineralov in drugih predmetov povezanih z rudarstvom. Posebnost je možnost kolesarjenja v opuščenih rudniških rovih, seveda v spremstvu vodiča. (Več informacij)

Koroška osrednja knjižnicaTudi tradicija javnih knjižnic ima na Koroškem globoke korenine, saj so Narodne čitalnice ustanavljali že v sedemdesetih letih 19. stoletja. Danes se lahko z zaokroženo domoznansko zbirko in fondom, ki presega 250.000 enot gradiva pohvali Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, ki domuje v obnovljenem kompleksu ravenskega gradu, ki so mu privlačno podobo z velikim angleškim parkom ob koncu 19. stoletja vtisnili grofje Thurni. (Več informacij)

Koroška galerija likovnih umetnostiKoroška galerija likovnih umetnosti se nahaja v Slovenj Gradcu. Njena mednarodna zbirka se ponaša z deli številnih tujih mojstrov sodobne umetnosti, posebno pozornost pa namenjajo domačim ustvarjalcem: pionirju modernega slovenskega kiparstva Franu Bernekerju ter uveljavljenim sodobnim umetnikom, kot so Bogdan Borčič, Karel Pečko, Andrej Grošelj, Anton Repnik, Naca Rojnik, Sašo Vrabič ter avtentično samonikli Jože Tisnikar. (Več informacij)

cerkev sv. Jurija na LegnuNajstarejši sakralni spomeniki so se na območju vzhodnih Karavank ohranili celo iz dobe pokristjanjevanja Slovencev, saj so temelji starokrščanske kapele in grobovi v notranjščini cerkve sv. Jurija na Legnu iz prve polovice 9. stoletja edina materialna priča prvih krščanskih skupnosti na področju nekdanje velike Karantanije. (Več informacij)

cerkev sv. Jurija na LegnuOkus konservativne starosvetnosti kot izraz priklanjanja tradicionalnim vrednotam je botroval izgledu najvišje ležeče cerkve na Slovenskem. Okoliški kmetje so z velikodušno pomočjo ljubljanskega škofa Tomaža Hrena leta 1602 dokončali cerkev sv. Uršule na Uršlji gori, ki odtlej kot mati vseh božjih hramov na Koroškem dominira na 1696 metrov visokem vrhu izpostavljenega karavanškega osamelca. (Več informacij)

cerkvi sv. Ana in sv. VolbenkLe redke med slovenskimi gotskimi cerkvami iz 15. in začetka 16. stoletja so zadržale neokrnjeno srednjeveško podobo, kakršno kažeta znameniti cerkvi dvojčici sv. Volbenk in sv. Ana na Lešah nad Prevaljami. Nihče ne ve povedati, zakaj stojita tako blizu druga drugi, sta pa tudi zato nekaj posebnega. (Več informacij o cerkvi sv. Volbenka, in cerkvi sv. Ane)

sv. Ana v KoprivniMed najvišje ležečimi kmetijami na Slovenskem se v dolini Koprivne skriva lepotica, cerkev sv. Ane, ki skupaj z domačijo Jelen daje dolini že kar mistično podobo. Ljudje prihajajo sem zaradi v Evropi redkega oltarja s podobo črne Marije. (Več informacij)

Koroški pokrajinski muzejDomača in umetnostna obrt v Koroški regiji
Strateška lega na prepišnem mejnem območju je Koroški regiji vselej narekovala živahen kulturni in umetnostni pretok. Odmevi umetniških dosežkov velikih centrov na severu in jugozahodu so se tukaj oplodili z bogato lokalno tradicijo, kar je rojevalo povsem samosvoje rešitve. Preprosti ljudski slikarji in rezbarji niso okrasili le oltarjev podeželskih podružničnih cerkva, temveč mnoga znamenja in kapelice ob poteh med samotnimi koroškimi kmetijami, podobarji pa tudi danes kot nekoč pri delu uporabljajo značilne stare predloge. Prava zakladnica ljudskih motivov so podobe na panjskih končnicah, ki so nekdaj krasile sleherni koroški čebelnjak, bogato zbirko pa hrani Koroški pokrajinski muzej. Spretnost v obdelavi lesa in druge tradicionalne domače obrti, zlasti pletarstvo, umetnostno kovaštvo in medičarstvo, se niso le ohranile, temveč so se z različnimi prireditvami, zlasti z vseslovensko bienalno razstavo domačih in umetnostnih obrti v Slovenj Gradcu, dvignile na mojstrsko raven. (Več informacij 1, več informacij 2)

Forma vivaKiparski simpozij Forma viva z mednarodnim ugledom je predstavljal središče likovnega življenja na Ravnah, kjer je pod okriljem železarne v desetletjih po drugi vojni nastala zbirka tridesetih monumetalnih jeklenih kipov, ki poživljajo urbano okolje krajev Mežiške doline. (Več informacij)

kralj Matjaž pod PecoKralj Matjaž
V neposredni bližini planinskega doma na Mali Peci (1665 m) je votlina kralja Matjaža. To je deloma tudi umetno izdolben rov z votlino, v kateri je kip legendarnega kralja Matjaža. Votlina je znamenita kulturno pričevalna znamenitost. (Več informacij 1, več informacij 2)

ŠentanelŠentanel, znana turistična vas, leži na južnih obronkih Strojne. Vas je znana po prijaznih ljudeh, po idealni sončni legi in po resnično čudovitih razgledih na Uršljo goro, Peco, Raduho, Obir in Podjuno. S turizmom na kmetijah se ukvarja skoraj cela vas. Skozi Šentanel poteka tudi tematsko turistična pot – Cesta mošta, ki poteka na krožni trasi v skupni dolžini 37 km. Pomembna elementa, ki prikazujeta kulturno dediščino tega območja sta Povhov mlin ter zbirka starih orodij, strojev, naprav ter drugih razstavnih eksponatov, ki so jih nekoč uporabljali na šentanelskih kmetijah, ki je urejena na kmetiji Dvornik. (Več informacij 1, več informacij 2)

Etnološka zbirka v Črni na KoroškemČrna je umirjena, a slikovita vasica v Zgornji Mežiški dolini. V starem vaškem jedru, poleg cerkve sv. Ožbolta in Plečnikovega spomenika, izstopata Rudarski muzej in Etnološka zbirka. Domiselno urejen Rudarski muzej na prostem prikazuje del ohranjene dediščine tristoletnega rudarjenja. Stalna Etnološka zbirka pa z eksponati iz 19. in prve polovice 20. stoletja priča o bivalni kulturi Črnjanov in njihovem delu v preteklosti. (Več informacij 1, več informacij 2)

Prežihova bajtaPrežihova bajta je značilna koroška stavba, ki nas z urejeno notranjostjo spominja na značilno okolje mladosti pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca; o njegovem delu pričajo življenjepisne in leposlovne drobtinice v muzeju. Tik nad Prežihovo bajto je nad nekdanjim ajdovim strniščem mogočen bronast Prežihov spomenik, ki ga je izdelal akademski kipar Stojan Batič. (Več informacij)

rojstna hiša Huga WolfaRojstna hiša skladatelja Huga Wolfa
Hugo Wolf, ki je svetovno slavo dosegel v glasbeni prestolnici tedanje Evrope - na Dunaju, se je rodil in svoja otroška leta preživel v Slovenj Gradcu… (Več informacij)

spomenik svobodi in miruNa Poljani pri Prevaljah stoji spomenik Svobodi in miru Poljana 1985, delo akademskega kiparja Stojana Batiča, posvečen zaključnim bojem druge svetovne vojne na evropskih tleh, ki so tu potekali 13. in 14. maja 1945. V bližini je mejni prehod Holmec, kjer pa je bila leta 1991 ena izmed najpomembnejših bitk v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. (Več informacij)

Arheološki romarski muzej v Globasnici
Globasnica je bila včasih najpomembnejše romarsko središče v vzhodnoalpskem prostoru. Obiskovalcu se ponuja barvno razkošje mozaikov iz zgodnjekrščanskih cerkva, kasneje zgrajena apsida krstilnice na Gori svete Heme/Hemmaberg, najdbe kovancev, keramike iz halštatske dobe, keltskega nakita in grobišča Vzhodnih Gotov, po katerem se lahko sprehodite. Vsako leto 14. avgusta poteka v Globasnici srečanje "Trivium – Drei Wege/Tri poti", 15. avgusta pa je praznik Faranta s prostim vstopom v arheološki muzej. Pod podružnično in romarsko cerkvijo svete Heme in svete Doroteje se v skalah skriva Rozalska jama/Rosaliengrotte z jamsko kapelico iz 17. stoletja. V kapeli stoji kip Svete Rozalije, narejen po zamisli kiparja Suitberta Lobisserja. Vodi, ki izvira v tem skalovju, pripisujejo zdravilni učinek. Rozalska votlina in izvir v njej sta prosto dostopna skozi celo leto. (Vir in več informacij)

Liaunigov muzej v Suhi/Neuhaus na avstrijskem Koroškem ponuja eno najboljših zbirk avstrijske umetnosti od leta 1950 naprej, ki jo bogatijo tudi znamenita dela tujih slikarjev in kiparjev. Več kot 350 razstavljenih del priča o velikem potencialu in razponu kulturnega prebujenja na Avstrijskem po letu 1945. Razstava je urejena po umetnostnozgodovinskih obdobjih, s poudarkom na prikazu specifike avstrijskih slikarjev, risarjev, kiparjev in ustvarjalcev objektne umetnosti. Razstavljena so dela znanih imen, kot so Boeckl, Wotruba, Fronius, Fleck, Ringel, Hollegha, Rainer in Gironcoli. Odpiralni čas: 1. maj - 31. oktober, od srede do nedelje; na voljo so tudi vodenja po dogovoru. (Vir in več informacij)

Peršmanov muzej
V redko poseljenem prostoru na severni strani Karavank, v eni od stranskih dolin Železne Kaple, na več kot 1000 m nadmorske višine stoji Peršmanov dom družine Sadovnik, ki je med drugo svetovno vojno predstavljal pomembno postojanko slovenskih partizanov med njihovim uporom in osvobodilnem bojem proti nacionalsocialistični diktaturi. V zadnjih letih vojne, točneje 25. aprila 1945, se je na tem mestu zgodil eden zadnjih zločinov nacionalsocialistov nad koroškim prebivalstvom. Esesovski in žandarmerijski regiment je pobil 11 članov družin Sadovnik in Kogoj. Podrobnejše okoliščine tega zločina so še do danes ostale nepojasnjene. Na tem mestu sedaj stojita spomenik in partizanski muzej, v katerem tudi stalno potekajo razstave in pogovori s pričami časa. (Vir in več informacij)

Podružnična cerkev Sv. Lenarta v Železni Kapli je ena najvišje ležečih cerkva (1330 m) na avstrijskem Koroškem. Cerkev pri Šentlenartu je tako kot vse cerkve sv. Lenarta v gorah, ovita z železno verigo. Sveti Lenart je zavetnik ujetnikov in beguncev ter pomočnik pri živalskih boleznih. V preteklosti so imele te cerkve pravico do zaščite ujetnikov. Če so zasledovali zločinca ali vojaškega begunca, ki se je zatekel v eno od teh cerkva, ga ni bilo dovoljeno prijeti. Pred letom 1848, ko je obvezno služenje vojaškega roka trajalo 12 ali celo 20 let, je marsikateri nabornik pobegnil v gore, večinoma k drvarjem, in se kasneje, ko so ga začeli iskati, zatekel v eno od cerkva sv. Lenarta. Cerkev v današnji obliki izvira iz leta 1696. Vsako leto drugo soboto v avgustu poteka "Sejem pri Svetem Lenartu". (Vir in več informacij)

Muzej slikarja Wernerja Berga (1904-1981), enega najpomembnejših umetnikov 20. stoletja, privablja ljubitelje umetnosti iz vse Evrope. Muzej ponuja pregled življenjskega dela umetnika. Njegove slike prikazujejo posebnosti južnokoroške pokrajine in njenih prebivalcev. Werner Berg se je rodil 11. aprila 1904 v kraju Elberfeld (Wuppertal). Leta 1931 se je preselil na oddaljeno kmetijo na spodnjem Koroškem, Rutarjevo domačijo, kjer je skupaj z družino gospodaril do smrti leta 1981. Njegova umetniška dela so že zgodaj zbudila pozornost. Leta 1935 je prejel nürnberško nagrado Albrechta Dürerja. Skoraj istočasno pa je policija zaprla veliko razstavo njegovih del v Kölnu, bojda zaradi "neustrezanja zdravemu ljudskemu občutku". Velik pomen in počastitev njemu predstavlja galerija v Pliberku. Na Wernerja Berga je vplival nemški impresionizem in slikar Emil Nolde, v svojih delih pa je zavestno negoval tudi ljudske in verske motive. (Vir in več informacij)

Muzej v samostanu Grebinj/Griffen z razstavo Petra Handka
Pisatelj Peter Handke je bil rojen in odraščal v Grebinju. Dežela, iz katere izvira, je pustila številne sledi v njegovih delih, kot so njegov prvi roman Sršeni, pripoved Nesreča brez želja, Nauk gore Sainte-Victoire, dramatična pesem Čez vasi, Pesem trajanju, pripoved Ponovitev, Kratko pismo dolgo slovo, Poskus o utrujenosti, Moje leto v nikogaršnjem zalivu itd. Na dokumentirani razstavi so prikazane slike, rokopisi in tiskana dela, zapiski, pisma, knjige, diapozitivi in filmi, ki ponujajo vpogled v pisateljevo delo in življenje. (Vir in več informacij)

Dvorec EbenauDvorec Ebenau - Bistrica v Rožu
V renesančnem dvorcu, ki so ga v 16. stoletju dali zgraditi baroni družine Dietrichstein, se danes nahaja galerija Walker, ki prikazuje sodobno avstrijsko in mednarodno umetnost. V ospredju so pomembni koroški umetniki Kiki Kogelnik, Bruno Gironcoli in Hans Bischoffshausen. Čudovit park ob dvorcu se ponaša z dvajsetimi kipi, v tamkajšnji kavarni pa se srečujejo umetnost, kultura in zgodovina. Stari zidovi odražajo čudovito nasprotje modernim umetniškim delom. (Vir in več informacij)

Boroveljski gradBoroveljski grad je bil zgrajen v 16. stoletju. Leta 1997 so ga obnovili v okviru koroške deželne razstave "Vse je lov - kulturna zgodovina". Od takrat tu domuje puškarski in lovski muzej ter razstava "Lovski miti – zbirka zakladov". Obisk muzeja vam bo približal umetnost boroveljskih puškarjev in lahko boste občudovali številne trofeje v lovski zbirki. (Vir in več informacij)

Grad RožekGrad Rožek je dal leta 1772 zgraditi knez Orsini-Rosenberg za svojo italijansko ljubico Madame Lucrezia. Slavni živalski park z najpestrejšim izborom živalskih vrst na avstrijskem Koroškem, kot so risi, močni bizoni, predrzne opice in tudi krotke živali, je ustanovil drugi lastnik Peter Ritter von Bohr. Od leta 1831 je grad v rokah družine Lichtenstein, ki je konec 90. let dvajsetega stoletja uredila še muzej voščenih lutk Madame Lucrezia. Od takrat obiskovalce pozdravljajo cesarica Sisi, Napoleon ali Thomas Gottschalk. Od leta 2001 naprej je postavljen tudi vrtni labirint, v katerem se lahko preizkusite. Več kot 3000 navadnih gabrov tvori kilometer dolgo živo mejo labirinta. (Vir in več informacij)

Parni vlakParni vlak v Rožu in Historama
Če si želite za kratek čas odpotovati v preteklost, vas bo tja popeljal parni vlak, in sicer od Svetne vasi/Weizelsdorf do Borovelj/Ferlach. Poleti in jeseni zgodovinski vlak vozi po lokalnih železniških progah, pozimi pa so to Miklavževi in božični parni vlaki. Pot vas bo vodila dalje v tehnični in prometni muzej Historama, kamor vas bo pripeljal starodobni avtobus. Preživite nostalgično popoldne s prevoznim sredstvom iz petdesetih let! (Vir in več informacij)

Čebelarski muzej Carnica
Spoznajte dolgo tradicijo vzreje hišnih in pašnih čebel v Rožu. Že v prvih stoletjih po našem štetju so prebivalci tukajšnje regije izkoriščali pridnost avtohtone čebelje vrste Carnica, ki jo imenujejo tudi kranjska ali koroška čebela. Pridelovalci medu, izdelovalci sveč in trgovci iz velikih mest, kot so Trst, Salzburg in Dunaj, so se pri svojem delu dolga stoletja posluževali čebeljih produktov iz Roža. Dokumente in sledi iz tistega časa si lahko ogledate v Čebelarskem muzeju Carnica, kjer so razstavljeni stari panji, koši in čebelarsko orodje. Sprehodite se do bližnje Drave v čebelji gozd in občudujte živahne čebelje panje. Lahko si ogledate tudi posebno razstavo "Lekarna iz čebeljega panja". (Vir in več informacij)

Muzej vrtnic in kovaštva
Občino Bistrica v Rožu krasi več kot 6000 vrtnic, ki vas vabijo na pisan sprehod. Za ljubitelje in ljubiteljice kraljice med cvetlicami je obisk muzeja vrtnic s svojim zgodovinskim vrtom vrtnic v Svečah/Suetschach obvezen. Pol tega boste tukaj izvedeli veliko zanimivega o kovaški umetnosti in spoznali staro kovaško orodje. (Vir in več informacij)

Muzej parkljevObičaj prihoda parkljev in vsega povezanega z njimi ima v Svečah/Suetschach dolgo in še vedno živo tradicijo. Leta 1994 so odprli muzej parkljev, ki prikazuje več kot 70 različnih mask in kostumov, ki jih vsako leto v adventnem času nosijo fantje. Prepričajte se sami! (Vir in več informacij)

Galerija Šikoronja v Rožeku/Rosegg
Slikarstvo, grafiko, kiparstvo in objektno umetnost sodobnih umetnikov in umetnic vseh generacij iz Avstrije in celotnega alpsko-jadranskega prostora prikazuje roška galerija že od svoje ustanovitve leta 1985. Z njenimi iniciativami, ki presegajo okvire regije, se vedno bolj krepi koroška kulturna krajina. (Vir in več informacij)

Kulturno sredisceKulturno in komunikacijsko središče k&k
Iz prvotne ideje o odprtju muzeja je v Šenjtanžu/St. Johann v preteklih letih nastalo središče kulturnega delovanja. Društvo k&k je bilo ustanovljeno leta 1999. S svojo pestro ponudbo je poslanstvo društva premostiti tako jezikovne in kulturne, kot vse ostale meje med generacijami. Prostori centra k&k služijo za zgodovinske in umetnostne razstave ter tudi za gledališke predstave in koncerte. V ospredju vseh aktivnosti je dvojezičnost, ki predstavlja tudi sestavni del življenja članov društva. (Vir in več informacij)

Galerija Gorše
V nekdanjem skednju Vrbnikove domačije v Svečah/Suetschach so razstavljena dela prvotnega lastnika domačije, akademskega slikarja prof. Franceta Goršeta. V galeriji potekajo tudi prireditve slovenskega kulturnega društva "Kočna", ki je lastnik Vrbnikovega posestva. (Vir in več informacij)

keltska vasKeltska vas na Bregu
V občini Rožek/Rosegg lahko obiščete in spoznate način življenja, družbeno strukturo in kultne dejavnosti iz skrivnostnega časa halštatske kulture. Sveti gaj boginje Noreje, keltska dvorana, rimski kamni iz Drave, obrambni stolp in hodnik ali pa obnovljeni dvorec – na veliki površini keltske vasi lahko doživite zgodnje-keltsko kulturo. Sistem poti vas vodi mimo nagrobnikov do enega največjih knežjih grobov, ki vam ponuja zanimiv vpogled v kulte smrti iz preteklosti. (Vir in več informacij)

Hisa arheologijeNajdišča na 772 m visoki Sv. Katarini na Jerbergu v občini Škofiče/Schiefling pričajo o tem, da je bilo to območje poseljeno že v 7. stoletju pred našim štetjem. Iz rimskih časov stoji na vrhu planote utrdba s površino 10.000 m2, ki je bila zgrajena in služila svojemu namenu med 2. in 5. stoletjem po našem štetju. V letih 1986/87 so nad tukajšnjo cisterno za deževnico, na prostem uredili Hišo arheologije. Odkrijte in spoznajte veliko poučnega o zgodovini evropskega človeka, obenem pa si pobliže oglejte tudi delo arheologov. (Vir in več informacij)

LabirintSkulpture iz lesa, trave in kamna
Umetniki in umetnice so pustili svoje sledi na različnih mestih in tako je Rož z njihovimi deli mednarodnega pomena postal park skulptur. V občini Bilčovs/Ludmannsdorf so bratje Ed in Thomas Hoke ter Armin Guerino uredili umetniško atrakcijo – cikurat v pristanu v Želučah. Poseben polž se vije iz vode navzgor, se dvigne kot gomila, zemeljski val pa se potopi v Dravi. Umetnik iz Beljaka Johann Freilacher je pred gostiščem Singer v kraju Pod Gradom/Unterschlossberg oblikoval skupino skulptur iz hrastovih debel. Stvaritev je vredna ogleda tudi zaradi čudovitega razgleda. V mesecu juliju leta 2001 so med gradom Rožek in tamkajšnjim živalskim parkom odprli največji vrtni labirint, ki ga tvori 1 km dolga živa meja iz več kot 3000 dreves navadnega gabra. Prav tako v kraju Rožek vas na kulturni sprehod vabi tri kilometre dolga pešpot "land.art". V okviru umetniškega projekta, ki poteka že več let, so nastale številne skulpture, ki jih lahko občudujete na enournem sprehodu ob urejeni pešpoti. Določeni objekti so tako prepleteni z naravo, da jih opazi le izjemno pozorno oko. (Vir in več informacij)