Kamnine in rude
Karavanke nudijo čudovito možnost spoznavanja kamnin, okamnin in mineralov ter zanimivih geoloških pojavov. Geološka preteklost kamnin sega v mlajši del starega, v srednji in novi zemeljski vek. Nekatere kamnine, kot je lehnjak, nastajajo pred našimi očmi.
Ob orogenetskih procesov je bilo močna tektonska dejavnosti in vulkanizem. Kamninski skladi so se dvigali, nagubali, prelamljali in narivali. Po razpokah so iz zemeljskih globin prodirale proti površju raztopine in pare, ki so ob ohlajanju obogatile podzemlje z rudnimi in drugimi minerali, zato je v Karavankah kar nekaj znanih območij z orudenjem.
Med največjimi rudišči sta bila šentansko rudišče živega srebra pri Podljubelju in železovo na Savskih jamah v zahodnih Karavankah. V vzhodnih Karavankah pa so s svincem in cinkom orudeni skladi na območju Mežice na slovenski in Pliberka (Bleiburg) na avstrijski strani.
Šentanski rudnik
Poleg Idrije so živo srebro nekdaj kopali tudi v šentanskem rudniku v današnjem Podljubelju, ki se omenja že leta 1557. Orudenje se pojavlja kot mineral cinabarit (HgS) v obliki žilic v temnosivem apnencu. Poleg cinabarita nastopajo v rudišču še minerali fluorit, barit, kremen in kaolinit. Ohranjen je še celoten, 5 km dolg jamski sistem, pri Potočnikovem grabnu pa tudi ostanki žgalnih peči in odval jalovine.
Savske jame
Prvi pisni viri omenjajo rudišče na Savskih jamah že leta 1381, zadnji rudarji pa so odšli konec 19. stoletja. Orudeni skladi so zgornjekarbonski temni apnenci, redkeje pa klastične usedline. Sideritna ruda je hidrotermalno metasomatskega nastanka. Poleg siderita najdemo v tem rudišču še galenit, sfalerit, pirit, halkopirit, limonit, kalcit, ankerit, kremen, in smithsonit, ter realgar, avripigment, arzenolit, malahit in azurit.
Rudnik Mežica
Prvi pisni viri o raziskavi svinčevega sijajnika v rudišču Mežica so bili omenjeni leta 1665. Vir orudenja s svincem in cinkom sta triasni apnenec in dolomit. Orudenje naj bi bilo povezano s podmorskim vulkanizmom. Glavna rudna minerala sta galenit in sfalerit, Mežica pa je znana tudi po svinčevem mineralu vulfenitu, ki je eden najlepših mineralov v Sloveniji in krasi številne mineraloške zbirke evropskih muzejev.
Posebnost območja je opuščeni rudnik Topla. V njem je v varnostnem stebru ohranjen prepričljiv dokaz za sedimentni nastanek orudenja v tem delu rudišča in je redek primer takega svinčevo cinkovega orudenja v svetu.
Rudni minerali
Cinabarit HgS
Je svetlo do temnordeč, cinobrasto do rjavkasto rdeč mineral. Druga imena zanj so živosrebrova svetlica, cinober in koralna ruda. Orudenje se pojavlja v tankih kalcitnih žilicah v temnosivem apnencu in vzdolž razpok, redkeje pa v dolomitu. Spada v tip epigenetskega, žilnega in hidrotermalnega orudenja.
Siderit - FeCO3
Običajno je svetlo do temno rjav, lahko pa tudi brezbarven (gr. sideros, železo, jeklo). Druga domača imena zanj jekleni kamen, jeklenec, bela železova ruda in apnasto železo.
Mineral siderit je pomembna železova ruda, saj lahko vsebuje do 48 % železa. V Sloveniji je redek.
Pirit FeS Pirit je najslabša železova ruda, ki se pojavlja skoraj v vseh slovenskih rudnikih in hitro oksidira v limonit. Drug pogost izraz zanj je železov kršec. Najpogosteje kristalizira kot kocka. Poznan je po reku »Ni vse zlato, kar se sveti«, saj je značilne rumenozelene barve, podobne kot je zlato.
S preperevanjem železovih mineralov (tudi siderita in pirita) nastaja limonit. Na savskih jamah nastaja predvsem kot prevleka na sideritu.
Realgar As4S4 Je arzenov mineral značilne rdeče barve in ga v sivih karbonskih peščenjakih in konglomeratu lahko prepoznamo. Drugo ime zanj je tudi brusnica ali arzenova svetlica. Na svetlobi preide v obstojnejši rumeni avripigment.
Realgar najpogosteje tvori oprhe in manjše kristale na karbonskih peščenjakih in konglomeratih.
Bornit Cu5FeS4
Azurit Cu3(OH/CO3)2
Najlepši primerki modrega azurita so bili najdeni prav na Savskih jamah. Kot sekundarni bakrov mineral nastaja z oksidacijo bakrovih sulfidov. V Karavankah ga najdemo v obliki žilic in prevlek.
Malahit Cu3(OH/CO3)2
Za ta bakrov mineral je značilna intenzivna zelena barva. Pojavlja se v obliki, tankih prevlek, žarkasto ali v obliki drobnih kopuč. Pogosto ga spremlja halkopirit CuFeS2.
Sfalerit ZnS
Je pomembna cinkova ruda. Pravimo mu tudi cinkova svetlica. Barve je rumene, sive, rjave do črne.
Na Savskih jamah je sfalerit debelozrnat in se v tanjših pasovih ali žilah menja s sideritom.
Galenit PbS
Drugo ime zanj je svinčev sijajnik zaradi izrazitega sijaja. Poleg sfalerita je pomembna ruda v rudniku Mežica.
Galenit na Savskih jamah v sledovih vsebuje tudi arzen in srebro.
Vir: www.pozemljepece.com
Varstvo geološke dediščine
Geološko zgodovino nam odkriva narava v razgaljenih kamninah, človek pa ob posegih pri gradnji, odkopavanju v rudnikih, kamnolomih in peskokopih. Kamnine in minerali so del neponovljive narave in geološke dediščine Karavank.
Lahko jo pomagate ohranjati:
- če najdete nahajališče mineralov, o tem obvestite Zavod RS za varstvo narave (tel.: 04 201 9460), Agencijo RS za okolje (tel.: 01 280 4000) ali Naravoznanstveno društvo na avstrijskem Koroškem (Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, tel.: 0043 463 536 30574);
- če ste lastnik nahajališča mineralov, ga ne uničujete;
- če kot prostorski načrtovalec načrtujete poseg, se prepričajte, ali je izbrana lokacija naravna vrednota;
- če ste zaposleni v kamnolomu ali peskokopu, nas obveščajte o najdbah;
- če ste geolog, se pridružite varstvu te izjemne dediščine, vaše znanje je neprecenljivo;
- če ste ljubitelj, se včlanite v Slovensko geološko društvo;
- upoštevajte kodeks geološkega dela na terenu