Območja Natura 2000
Natura 2000 je evropsko ekološko omrežje posebnih varstvenih območij, ki je namenjeno ohranjanju mednarodno pomembnih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov. Pravna podlaga za vzpostavitev omrežja Natura 2000 v državah članicah EU je izpolnjevanje določil, ki so opredeljena v Direktivi o ohranjanju prostoživečih vrst ptic in v Direktivi o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Omrežje je sestavljeno iz dveh tipov območij: Posebna območja varstva (SPA – Special Protected Areas), ki so opredeljena na podlagi meril Direktive o pticah in Posebna območja ohranitve (SCI – Special Areas of Conservation).
Zahodni del Karavank (v Sloveniji) ima po Direktivi o habitatih status posebno ohranitveno območje (SCI območje), ki je namenjeno ohranjanju spodaj naštetih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatov.
- Alpska možina (Eryngium alpinum)
- Mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)
- Zoisova zvončica (Campanula zoysii)
- Močvirski meček (Gladiolus palustris)
- Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus)
- Alpski kozliček (Rosalia alpina)
- Črtasti medvedek (Calimorpha quadripunctaria)
- Lorkovićev rjavček (Erebia calcaria)
- Alpske in borealne resave
- Ruševje z vrstama Pinus mugo in Rhododendron hirsutum (Mugo-Rhododendretum hirsuti)
- Alpinska in subalpinska travišča na karbonatnih tleh
- Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope)
- Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis)
- Gorski ekstenzivno gojeni travniki
- Karbonatna melišča od montanskega do alpinskega pasu (Thlaspietea rotundifolii)
- Srednjeevropska karbonatna melišča v submontanskem in montanskem pasu
- Karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok
- Bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum)
- Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih
- Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion))
- Dinarski gozdovi rdečega bora na dolomitni podlagi (Genisto januensis-Pinetum)
- Kisloljubni smrekovi gozdovi od montanskega do alpinskega pasu (Vaccinio-Piceetea)
Vzhodni del Karavank (v Sloveniji) ima status posebno varstveno območje (SPA območje), ki je namenjeno ohranjanju naslednjih vrst ptic:
- Koconogi čuk (Aegolius funereus)
- Planinski orel (Aquila chrysaetos)
- Gozdni jereb (Bonasa bonasia)
- Črna žolna (Dryocopus martius)
- Sokol selec (Falco peregrinus)
- Mali skovik (Glaucidium passerinum)
- Belka (Lagopus mutus helveticus)
- Triprsti detel (Picoides tridactylus)
- Ruševec (Tetrao tetrix tetrix)
- Divji petelin (Tetrao urogallus)
Na avstrijskem Koroškem so v Karavankah tri območja Natura 2000:
Belska Kočna, ki je poznana po svojem cvetličnem svetu. Tukajšnje redke vrste in bohotno rastje ustvarjajo čar južnoalpske flore. Tu lahko opazujemo cvetice vseh letnih časov v enem dnevu. Ko se stali mehek sneg v krnici, pridejo na dan nežne pomladne cvetlice; v nižjih legah se že kaže bujno poletno rastje in v dolini cvetovi, ki oznanjajo prihajajočo jesen. Če smo dovolj tihi in mirni, lahko opazimo tudi čredo gamsov, ki prečka pot. Ali pa opazujemo planinskega orla, ki visoko v zraku veličastno riše svoje kroge.
Travniki Fronwiesen pri Šentjakobu v Rožu predstavljajo največje strnjeno območje suhih travnikov v koroških nižinah. Ležijo na slikovitem vznožju Karavank, kjer najdemo pestro raznolikost živalskih in rastlinskih vrst. Največjo pozornost vzbujajo barvite orhideje, ki se pojavljajo v kar osmih različnih vrstah. Tu živi preko 50 različnih vrst ptic, med katerimi so nekatere delno ogrožene.
Naravni rezervat Schütt-Graschelitzen v Podkloštru
Schütt - naravni park na obronkih Dobrača je eden najbolj fascinantnih zavarovanih območij v Evropi. Leta 1942 so bili zaščiteni prvi deli, leta 1970 pa še preostanek, vključno z veličastnimi strmimi pobočji Dobrača. To največje območje podorov Vzhodnih Alp spada tudi med območja Natura 2000 Evropske unije. Schütt je naravni raj, ki ga ne bi bilo brez katastrofalnih podorov v prazgodovini in kasnejši zgodovini. Tako nudi to območje dom živalskim in rastlinskim vrstam, ki sicer niso zastopane v drugih delih Avstrije.
Belska Kočna in travniki Fronwiesen so urejeni z Direktivo evropske skupnosti za ohranitev naravnih habitatov ter prosto živeče flora in favne (FHH), Naravni rezervat Schütt-Graschelitzen pa z Direktivo evropske skupnosti za ohranitev naravnih habitatov ter prosto živeče flora in favne (FHH) ter Direktivo za varstvo ptic. Naslednje rastlinske in živalske vrste iz zgoraj navedenih območij Natura 2000 so ogrožene in vredne varovanja:
- Koconogi čuk (Aegolius funereus)
- Rjavi srakoper (Lanius collurio)
- Navadna kotorna (Alectoris graeca saxatilis)
- Ruševec (Tetrao tetrix tetrix)
- Divji petelin (Tetrao urogallus)
- Belka ali snežna jerebica (Lagopus mutus helveticus)
- Gozdni jereb (Bonasa bonasia)
- Planinski orel (Aquila chrysaetos)
- Črna žolna (Dryocopus martius)
- Triprsti detel (Picoides tridactylus)
- Bela štorklja (Ciconia ciconia)
- Rdeči škarnjek (Milvus milvus)
- Vodomec (Alcedo atthis)
- Mali muhar (Ficedula parva)
- Beloglavi jastreb (Gyps fulvus)
- Rjavi lunj (Circus aeruginosus)
- Pepelasti lunj (Circus cyaneus)
- Močvirski lunj (Circus pygarus)
- Velika uharica (Bubo bubu)
- Belohrbti detel (Dendrocopos leucotos)
- Mali skovik (Glaucidium passerinum)
- Podhujka (Caprimulgus europaeus)
- Vidra (Lutra lutra)
- Rjavi medved (Ursus arctos)
- Evrazijski ris (Lynx lynx)
- Veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum)
- Navadni netopir (Myotis myotis)
- Ostrouhi netopir (Myotis bechsteinii)
- Vejicati netopir (Myotis emarginatus)
- Dolgonogi netopir (Myotis capaccinii)
- Širokouhi netopir (Barbastella barbastellus)
- Dolgokrili netopir (Miniopterus schreibersi)
- Veliki pupek (Triturus carnifex)
- Gorski urh (Bombina variegata)
- Loeselova grezovka (Liparis loeselii)
- Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus)
- Vrsta mahu (Dicranum viride)
- Vrsta mahu (Drepanocladus vernicosus)
- Vrsta mahu (Buxbaumia viridis)
- Apnenčaste kamnite trate in stadiji grmičevja
- Pusta travišča - travniki za sečnjo
- Srednjeevropski bukov gozd z orhidejami na apnenčasti podlagi
- Gozd z dišečo perlo, hrastom in navadnim gabrom
- Apnenčasta in skrilasta melišča
- Apnenčasto skalovje z vegetacijo v režah med skalami
- Gozdovi na aluvialnih nanosih
- Turistično nedostopne jame
- Apnenčasta melišča
- Nizka barja, bogata z apnencem
- Vlažna polja s stebliko
- Travniki s stožko
- Apnenčasta travišča z orhidejami
- Alpske reke z grmovjem ob bregovih